poporodno obdobje ženske
Spremembe mišic medeničnega dna po porodu
Razlaga terapj z impulznim magnetnim poljem
Kaj sploh so mišice medeničnega dna?
Mišice medeničnega dna so skupina mišic, vezivnega tkiva in fascij na dnu medenice, ki podpirajo mehur, maternico in danko, sodelujejo pri zadrževanju urina in blata, prispevajo k stabilnosti trupa in pomagajo pri usklajenosti pritiska v trebušni votlini. Ko pride do njihove oslabelosti, prekomernega raztezanja ali motene koordinacije, se lahko razvije t. i. disfunkcija medeničnega dna.
Kaj se z medeničnim dnom dogaja že med nosečnostjo?
Že sama nosečnost obremeni medenično dno, tudi če porod še ni nastopil. Povečana teža maternice in ploda, spremembe drže, večji pritisk v trebušni votlini ter hormonski vplivi na kolagen in vezivna tkiva povzročijo, da so mišice in podporne strukture medeničnega dna bolj obremenjene, mehkejše in manj odporne na razteg. Nosečnost je torej sama po sebi pomemben dejavnik tveganja za poznejše težave, ne glede na način poroda.
Ob tem raziskave opisujejo, da se med nosečnostjo lahko zmanjša mišična moč in vzdržljivost presredka, stopnja okrevanja po porodu pa je tesno povezana z obsegom porodne poškodbe presredka. Večja kot je poškodba, počasnejše in manj popolno je običajno funkcionalno okrevanje.
Kaj se zgodi med vaginalnim porodom?
Med vaginalnim porodom mora medenično dno prestati izjemno velik razteg. V najboljšem primeru se tkiva močno raztegnejo, v manj ugodnih primerih pa pride do mikropoškodb ali večjih poškodb mišic, fascij, ligamentov in živcev. Nekateri klinični viri navajajo, da so medenične mišice in tkiva pri vaginalnem porodu lahko raztegnjena na več kot dvakratnik svoje mirovalne dolžine, kar pojasnjuje, zakaj je poporodna šibkost ali slaba koordinacija tako pogosta.
Posebej pomembna je mišica levator ani, ki predstavlja glavni mišični del medeničnega dna. Med porodom lahko pride do njenega natega, delne poškodbe. Takšna poškodba je pomembna zato, ker poveča tveganje za kasnejši prolaps medeničnih organov, občutek “teže navzdol” in slabšo funkcijo mišic medeničnega dna.
Katere glavne spremembe mišic medeničnega dna opazujemo po porodu?
Raztegnjenost in začasna oslabelost mišic
Po porodu so mišice medeničnega dna pogosto prekomerno raztegnjene, zato ne ustvarijo več enake sile kot pred nosečnostjo. To se kaže kot slabša sposobnost stiska, hitrejša utrudljivost in manjša opora organom v mali medenici. Prav zato veliko žensk po porodu opisuje uhajanje urina pri kašljanju, smehu ali dvigovanju.
Kako se te spremembe pokažejo v praksi?
Najpogostejše posledice poporodnih sprememb mišic medeničnega dna so:
-
stresna urinska inkontinenca (uhajanje urina pri kašljanju, kihanju, poskokih),
-
občutek teže ali pritiska navzdol v nožnici/medenici, kar lahko kaže na oslabljeno podporo organom,
-
zmanjšana mišična moč in vzdržljivost, kar vpliva tudi na stabilnost trupa in vračanje k vadbi,
-
bolečina v medenici, križu ali presredku, zlasti če so prisotni brazgotina, napetost mišic ali slaba koordinacija,
-
redkeje tudi težave z zadrževanjem blata ali vetrov ter simptomi prolapsa.
Ali se mišice same popravijo?
V določenem obsegu da. Del sprememb se v prvih mesecih po porodu popravi spontano. Vendar ta spontana remisija ni enaka pri vseh ženskah in ne pomeni vedno popolnega funkcionalnega okrevanja.
To pomeni: nekaj oslabelosti in občutljivosti v prvih tednih je pričakovano, vendar dolgotrajne težave niso nekaj, kar bi bilo treba “samo sprejeti”. Če simptomi vztrajajo, jih je smiselno obravnavati aktivno.
Po porodu mišice medeničnega dna niso nujno samo “šibke” – pogosto so raztegnjene, manj vzdržljive, slabše koordinirane, včasih pa so prisotne tudi poškodbe levator ani, vezivnega tkiva ali živcev. Te spremembe lahko povzročijo uhajanje urina, občutek pritiska navzdol, bolečino ali slabšo stabilnost trupa. Del sprememb se popravi spontano, del pa potrebuje usmerjeno rehabilitacijo.